Uhajanje urina ali urinska inkontinenca je neprostovoljno in neželeno iztekanje urina. Urinska inkontinenca je tako socialni kot higienski problem. Mehanizmi, ki omogočajo zbiranje urina in preprečevanje nenadziranega odtekanja urina, so zelo kompleksni. Glede na vzrok za moteno delovanje mehanizmov delimo urinsko inkontinenco na več tipov. Poleg stresno urinske inkontinence, ki je najpogostejša, sicer poznamo še urgentno urinsko inkontinenco in mešano stresno urgentno urinsko inkontinenco.
Stresna urinska inkontinenca
Stresna urinska inkontinenca je težava, ki prizadene več kot tretjino žensk po končanem reproduktivnem obdobju. Za stresno urinsko inkontinenco je značilno, da urin uhaja ob težjem fizičnem delu, skakanju, teku, kašljanju, torej ob aktivnostih, ki povečujejo pritisk v trebuhu.
Vzrok stresni urinski inkontinenci je nezadostnost v delovanju struktur medeničnega dna, predvsem popuščanje vezivno tkivnih struktur medenične prepone, ki nudijo sečnici in mehurju oporo. Mednje spada tudi nožnica v vsej svoji dolžini.
Nosečnost, porod, dvigovanje težkih bremen, prekomerna telesna teža in genetska predispozicija so dejavniki tveganja, ki lahko privedejo do stresne urinske inkontinence. Ohlapna, raztegnjena kolagena vezivna tkiva nožnice so mehurju in sečnici zelo slaba opora in hkrati tudi ovira pri zadovoljivem spolnem življenju.
Ocenjujemo, da 4%-14% mlajših žensk trpi zaradi stresne urinske inkontinence, v populaciji žensk, starejših od 60 let pa ima stresno urinsko inkontinenco kar 12%-35% žensk. Natančnejše številke so nemogoče, saj le 15% žensk starih 40 let ali več aktivno išče pomoč zdravnikov zaradi stresne urinske inkontinence. Obstajajo dokazi, da imajo vezivna tkiva pri ženskah s stresno urinsko inkontinenco manj kolagenih vlaken. Kolagena vezivna tkiva so tudi strukturno spremenjena. Vezivna tkiva, ki so namenjena opori organom na medeničnem dnu, ne zmorejo več nuditi ustrezne opore. S kirurškimi in nekirurškimi metodami želimo ustvariti oporo vratu mehurja, z namenom preprečitve nehotenega uhajanja urina.
Kirurške metode so bolj ali manj invazivne in niso primerne za vsako žensko. Danes je pri nas najpogostejša kirurška metoda za zdravljenje stresne urinske inkontinence operacija TVT (trans vaginal tape). Pri tej operaciji se bazo mehurja podpre z nenapetostnim trakom.
Ravno invazivnost metod zdravljenja je verjetno vzrok, da mnogo žensk ne poišče pomoči ob začetnih znakih stresne urinske inkontinence. Laserska metoda zdravljenja je minimalno invazivna metoda in ne potrebuje anestezije. Pri laserskem posegu ni rezov in ni krvavitve. Okrevanje po posegu je kratko. Laserska svetloba s toplotnim učinkom povzroči krčenje kolagenih vlaken v sprednji steni nožnice.
Urgentna urinska inkontinenca
Urgentna inkontinenca nastane zaradi različnih vzrokov, lahko tudi ob nevrološki bolezni, in se kaže kot nujna potreba po uriniranju, ki ji sledi nehoteno uhajanje urina. Ženske moti predvsem pogostnost uriniranja in nepredvidljivi vzorci stimulusov, ki spodbudijo željo po uriniranju (npr. uhajanje urina preden pridejo do stranišča). Posledica urgentne inkontinence sta zmanjšana zmogljivost mehurja in čezmerno aktivni sečni mehur. Pogosteje prizadene starejše ženske. Terapija je največkrat medikamentozna, uspešni metodi sta tudi akupunktura in avtogeni trening – psihoterapija, ki ju nudimo tudi v naši ambulanti. Laser pri urgentni inkontinenci ne pomaga.